Tuesday, October 19, 2010

PREIZKUŠNJA OBMOČNE ENOTE 2011, Zagorje




Foto: Nadja Žlender

Ta vikend smo se vsi člani ERP ŠKD Logatec odpravili v Zagorje – Franci in Nina sta markirala, Jasna z Blum, Nadja z Ginny ter jaz s Tiko pa smo opravljale preizkušnjo.
Ko smo prispele na poligon, smo se takoj pripravile in odšle opravljat ovire, katere smo vse uspešno opravile. Tika je z lahkoto premagala vse ovire, edino preskok ji je zagrenil zivljenje, saj je pristala v vodi, na kar ni niti malo računala ☺. Tako sva dobili kar lepih 82 točk …
Ob 13ih je sledilo prvo iskanje in sicer IPO. Našli sva dva od treh markerjev, pri tretjemu je pa bila le nekaj metrov stran, vendar ga izgleda ni dobila v nos. Časovno sem si pa razdaljo zelo dobro razporedila, tako da sem še pravočasno prišla do konca iskalnega območja.
Šele okoli 17:30 je prišlo na vrsto iskanje v ruševini. Že ko hodim proti ruševini dobim dober občutek. Pripravim Tiko in jo spustim. Steče naprej, zavije levo za hlode in kmalu se oglasi lajež. Ekola, led je prebit. Punco pohvalim in jo pošljem iskat še na drugo stran. Naredi krog in pride nazaj, zato jo usmerim še na kup, kjer je morala iti mimo privezane Tare. Tare niti pogleda ne in pripleza na vrh kupa, kjer vidim, da ima nekaj v nosu, le še locirati ga mora. Ko zalaja, prijavim. Bravo punca, premagala si Taro, hehe. Samo še enega imava. Pošljem jo na kup žaganja, nato še naprej okoli kupa in nič. Ko pregledava vse še enkrat in še vedno ni nič si rečem v glavi, da jo še enkrat pošljem, nato pa končam. Nič, pokličem Tiko in za vsak slučaj vprašam koliko imava še časa. Sodnik pravi, da še 7 minut. Uh, časa več kot preveč, zato se odločim, da ne neham z iskanjem. Tiko odložim in čez kakšno minutko jo ponovno pošljem iskat. Še enkrat preveriva kup žaganja, nato jo pa usmerim še desno za hlode. Sama me je malo narobe razumela in splezala na vrh hlodov, kjer pa je izgleda zavohala markerja. Odhitela je dol in zavila desno, preplezala nekaj hlodov in oglasil se je zelo odločen lajež. Tako sva našli vse tri markerje, še posebno pa sem bila zadovoljna z nakazovanjem, saj je bil lajež res odločen in vztrajen.
Preizkušnja je bila tako za nama. Sledili so le še obvezni krofi na poti domov in več kot zaslužena postelja ☺

Tuesday, October 5, 2010

vedno znova navdusujoce ...

vecer - mirno morje - tisina - zvok delfina, ko pride po zrak ...

Monday, September 13, 2010

12. MEMORIAL BOŽA TALANA 2010


Foto: Jože Šviglin

Letos se je ŠKD Logatec prvič udeležil memoriala Boža Talana. Logaške barve smo tako prvič zastopale Jasna z Blum, Nadja z Ginny ter jaz s Tiko. Torej tri avstralske šekice in temu primerno smo bile tudi me “šekaste” ;)
Torej, na poligonu smo se zbrali že nekaj do 6ih, kjer smo izžrebale številko 11. Sledila je otvoritev tekmovanja in za nas so bile najprej na vrsti ovire.

7:15 OVIRE
Ovire so mi bile že na pogled zelo všeč, saj so drugačne kot na izpitih. Pes je moral premagati kar nekaj lestev, zanimiv tunel, višinske ovire, usmerjanje na dve mizi … Najprej sta vaje odlično oddelali Blum in Ginny, nato sva bili na vrsti s Tiko. Kljub temu, da je morala kar nekaj časa čakat, da je prišla na vrsto, ji ni motivacija nič padla. Tako sva imeli super pozornost tudi med samimi ovirami ☺ Ovire Tiki ponavadi ne delajo težav in tudi tokrat je bilo tako. Prvi del je bil torej zelo uspešno za nami.

8:30 ISKANJE OB POTI
Ob dobri družbi čas prehitro mine in tako smo skoraj zamudile na naše prvo iskanje. V petih minutah smo pripravile sebe, pse in odhitele na iskanje. Nadja se je odlično borila in rešila tri ponesrečence, midve z Jasno pa sva iskali pogrešane ob poti. Jaz prevzamem levo stran, Jasna pa desno. Ko Tiko drugič usmerim v gozd, se čez nekaj časa zasliši lajež. Po postavim javim, da pes nakazuje in začnem teči proti laježu. Rabila sem kar nekaj časa da sem prišla do Tike, saj je bila kar daleč stran, predvsem pa mi je pot oteževalo gosto grmovje s trni. Sem bila pa toliko bolj vesela, saj je Tika ves čas zelo lepo lajala. Skupaj odideva nazaj na pot, kjer naju Jasna prosi, naj usmerim Tiko še na desno stran, saj se Blum ni oddaljevala dovolj. Tiko pošljem desno in že vidim kako lovi vonjave. Čez nekaj sekund se zasliši lajež. Kmalu pa pridemo do konca iskalnega območja in tako končamo z iskanjem. Našle smo 2 od štirih markerjev.

10:00 POSLUŠNOST
Pri poslušnosti dela celotna ekipa hkrati. Mislim, da sva delali kar v redu, le na enem delu poligona je bilo izgleda nekaj grozno smrdečega na tleh, saj se je vedno hotela izogniti tistemu delu. Drugače je bilo kar fajn. Skupaj z odlaganjem sva torej zbrali 46 od 50 točk.

11:15 VRVNA TEHNIKA
Tu sem štrikala predvsem jaz, Nadja in Jasna pa sta budno spremljali moje poteze in mi pomagali ;) Potrebno se je bilo povzpeti na balkon, kamor sta mi "pomagačici" dvignili psa. Skupaj s psom sem se nato spustila po žičnici in nato je sledil spust še na tla. Bile smo super, edino pospravljanje nam ne gre od rok. Tako smo izgubile točke le zaradi tega.


Foto: Jože Šviglin


Foto: Jože Šviglin

12:15 ISKANJE V GOZDU
Tu smo iskale vse tri hkrati, in sicer jaz na levi strani, Jasna na sredini in Nadja na desni. Nekaj minutk po štartu se kmalu po postaji zasliši Nadjo, ki javi, da je Ginny našla markerja. Na žalost pa kmalu javi, da se je Ginny močno porezala in tako ne more nadaljevati iskanja. Med tem, ko je Nadja Ginny povijala tačko, sva midve z Jasno iskali naprej. Jaz Tiko pošiljam desno (na levi je namreč travnik) in se vedno vrne nazaj. Počasi začnejo delovati živčki, saj sem bila že na skrajnem levem delu iskalnega območja in še veno nič. Usmerim jo še enkrat naprej v levi kot koruze in Tika začne lajat. Super, odtečeva nazaj in pregledava še desno stran koruze. Prideva do konca iskalnega območja in na desni strani že vidim Jasno z Blum, ki pa sta prej prevzeli iskalno območje še od Ginny … Medtem ko gledam Jasno, zaslišim kakšne pet metrov stran Tiko, ki zalaja. Lajež je bil kar v redu, glede na to, da je bila že res zelo zmatrana. Čez nekaj sekund se po postaji zasliši Vero, ki pravi, da je zmanjkalo časa za iskanje, Jasna pa odgovori, da je Blum že pri markerju. Le še zalajati mora. Blum zalaja in tako imamo priznanega še četrtega markerja.
Našle smo torej vse štiri markerje! Na žalost pa se je Ginny porezala tako močno, da so ji morali zašiti tačko in tako ni mogla nadaljevati z iskanjem.

14:30 ISKANJE V RUŠEVINI
V boj sva se torej odpravile brez še kako potrebne tretje članice ekipe. Iskalno območje je bilo ogromno. Preiskati je bilo treba 4 hale in še okolico hal. Jaz prevzamem prvi dve hali, Jasna pa drugi dve. Tika je bila že vidno utrujena in se tako ni oddaljevala dovolj stran od mene. Tukaj je le Blum našla enega markerja, kar pa je bilo za tukajšno iskanje kar nekakšna stalnica. Nihče namreč ni našel vseh markerjev, veliko pa je bilo tudi lažnih nakazovanj.

17:00 SKUPINSKO ODLAGANJE
To je najbolj “težek” del celotnega tekmovanja ☺ Vsi vodniki smo se s svojimi psi zbrali na poligonu in naredili krog. Pse smo dali na prostor, mi pa smo stopili 3 korake nazaj. Počakali smo par sekund, stopili do psa in odlaganja je bilo konec. Jeej, vsi psi (razen Ginny, ki je s povito tačko pridno odlagala v avtu, hehe) so si za to vajo prislužili vseh 10 točk.

17:30 PODELITEV
SKD Logatec si je prislužil odlično 4. mesto od 13 ekip. Imeli smo enako število točk kot ekipa pred nami, in tako se je za višje mesto upoštevalo število najdenih. Najboljši štirje:
1. mesto: KD Tolmin
2. mesto: KD Šmarna gora (enako točk kot prvouvrščeni, a manj najdenih)
3. mesto: KD Naklo
4. mesto: ŠKD Logatec (enako točk kot tretjeuvrščeni, a manj najdenih)
Čestitke vsem!!!

Sledilo je še malo druženja, nato smo pa počasi krenili proti domu. Bil je odličen dan, predvsem pa sem zadovoljna nad delom Tike, ki se je odrezala mnogo bolje kot sem upala ☺


Foto: Jože Šviglin

Monday, August 30, 2010

Tabor 2010



Letos smo se za pet dni zbrali v Varpolju, kamor sva z Jasno prispeli v najini novi hiski na stirih kolesih. Ni lepsega kot opazovati kako drugi postavljajo in pospravljajo svoje sotore, ti se pa le pripeljes in parkiras in to je to ☺
Delali smo nekako do 15ih, zvecer je bila pa na sporedu odbojka in seveda klepetanje pozno v noc.
Kaj naj se povem, bilo je zakon, predvsem pa sem navdusena nad delom Tike, kar je konec koncev najpomembnejse ☺

Se smo zivi :)



Uh, ne morem verjeti, da je ze skoraj 2 leti odkar sem napisala zadnji post. V tem casu se je zgodilo mnogo in se vec ... Najvecja sprememba je definitivno selitev, pa faks pa ...
Lansko leto sva s Tiko tudi opravili prvi pravi izpit - R1 na katerega sva se posebaj ponosni :)
Sedaj pa novim zmagam naproti ...

Monday, November 17, 2008

Izpiti v Zagorju - 15.11.2008

Kar nekaj časa sem oklevala, iti ali ne iti na najin prvi reševalski izpit – predizpit. Vedela sem, da še nisva pripravljeni 100-odstotno, toda vseeno sem se odločila, da poizkusiva. Če nič drugega, bova videli, kako daleč sva, in bogatejši bova za novo izkušnjo.

Navsezgodaj zjutraj je bilo na vrsti iskanje. Tiko spustim in že ima v nosu vonj markerja. Mine še nekaj sekund in zasliši se odločen lajež. In tako sem prvikrat lahko zaklicala: “Pes nakazuje.”


Po uspešnem iskanju je sledilo delo na poligonu. S Tiko najprej odlagava. Rečem ji prostor, sama pa odidem na drugo stran poligona. Že čez nekaj sekund se Tika usede in tako sedi nekaj minut (tudi med streljanjem in ropotanjem z motorno koso), nato pa zadovoljno priteče do mene. Tam, daleč stran od mene je namreč tako dolgčas. ;) Privežem jo, se nasmehnem in si rečem: ”Saj si pridna punca. Nepričakovano dolgo si odležala, ups, odsedela, hihi.” Nato je sledila vaja poleg. Tika je bila odlična, ni izgubila koncentracije in me je kar prijetno presenetila. Sledile so še ovir'ce in prenos psa, odjava od izpita (kjer je Tika na moje veselje še vedno vztrajno lajala vame in mi težila, da greva delat ☺), nato pa zaslužena igraaaaa.

Tako, led je prebit, sedaj pa počasi naproti prvemu pravemu reševalskemu izpitu. ;)




Tukaj pa lahko vidite se filmcek poslusnosti. :)